Primerna odškodnina je večkrat jabolko spora. S to težavo se srečamo, ko je odškodnina predmet razhajanj med dvema vpletenima stranema. Povrnitev nepremoženjske škode v denarju že pojmovno ni mogoča, saj telesnih, duševnih bolečin in strahu ni moč izbrisati kakor da jih ne bi bilo. Prizadetost oškodovančeve osebne sfere ni in ne more biti primerljiva s posledicami, ki jih bo imela odškodnina v oškodovančevi premoženjski sferi.
V zadnjem času se najdejo tudi prevaranti kateri hočejo z odškodnino tudi zaslužiti .
Pa vendar zakon daje oškodovancu, ki je pretrpel premoženjsko škodo (na primer poškodba nepremičnine, polomljeno pohištvo, uničenje kuhinje, razbita vrata …) pravico do denarne odškodnine za to škodo ter s tem nalaga tistim osebam, ki sodelujejo pri odločanju o višini odškodnine, da v denarju izrazijo oškodovančevo prikrajšanje. Kako torej preseči nezdružljivost tako različnih kategorij, kot sta nepremoženjska škoda in denarna poravnava zanjo? Prisojena denarna poravnava za nepremoženjsko škodo ne bo odpravila prizadetosti v oškodovančevi osebni sferi. Pravična denarna odškodnina za oškodovanca zato ni reparacija, temveč zanj pomeni določeno zadoščenje, ki naj omili in olajša njegovo trpljenje in težave.